V skladu z ZZRZI lahko samozaposleni invalid praviloma uveljavlja pravico do vseh zakonskih vzpodbud, če za to izpolnjuje določene pogoje,  podrobneje navedene pri posamezni vzpodbudi:

• nagrada za preseganje kvote,
• oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za invalide nad kvoto,
• plačilo stroškov storitev v podpornem zaposlovanju,
• plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo,
• subvencije plače.

Delodajalec ni zavezanec za kvoto, ker ima manj kot 20 zaposlenih. Ker ima kljub temu zaposlene invalide, lahko uveljavlja vse vzpodbude po ZZRZI, v kolikor izpolnjuje za njih predpisane pogoje.

VPRAŠANJE: V podjetju načrtujemo zaposlitev osebe s statusom delovnega invalida III. kategorije (po ZPIZ-u), ki je prejemnik odločbe o zaposljivosti v podporni zaposlitvi. Invalid ima s strani izvajalca zaposlitvene rehabilitacije - koncesionarja izdelan individualni načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo. Kakšen je postopek glede uveljavljanja te pravice? 

ODGOVOR: Pravica do plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo je zapisana v 72. členu ZZRZI, ki določa, da lahko vlogo vloži delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za najmanj 12 mesecev, ali za že zaposlenega invalida, če ni drugega zavezanca za plačilo stroškov prilagoditve. V tem primeru mora predložiti podpisano izjavo o tem.

Hkrati mora biti za invalida in njegovo delovno mesto izdelan individualni načrt prilagoditve, iz katerega mora biti razvidno, da se invalid zaradi invalidnosti lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu, ali da za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo. V tem primeru lahko delodajalec zaprosi sklad za plačilo primerne prilagoditve. 

Naj poudarimo, da je za delovne invalide primarni plačnik prilagoditve delovnega mesta ZPIZ, zato se je potrebno za to pravico najprej obrniti na ZPIZ. V primeru, da za delovne invalide ZPIZ ne bo kril stroškov prilagoditve in vlagatelj pri vlogi, ki jo poda na sklad to izkaže, sklad vstopi kot plačnik, če so ostali pogoji izpolnjeni.

K vlogi je treba poleg individualnega načrta primerne prilagoditve priložiti dokazilo o invalidnosti, odločbo ZRSZ o zaposljivosti v podporni ali zaščitni zaposlitvi oziroma izjavo invalida, da odločba ni bila izdana in dva specificirana predračuna stroškov primerne prilagoditve dveh različnih dobaviteljev ali izvajalcev prilagoditve.

Pripomočki navedeni na priloženih predračunih morajo biti ustrezni, zato je smiselno, da se specifikacija za posamezni pripomoček ujema s specifikacijo navedenega v individualnem načrtu prilagoditve delovnega mesta za invalida.

Upravičeni stroški plačila prilagoditve so stroški, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi pri delodajalcu nastali, če bi zaposloval delavce, ki niso invalidi. Ti pa ne smejo presegati 100 % upravičenih stroškov, opredeljenih v 42. členu Uredbe o splošnih skupinskih izjemah.

Delodajalec vloži vlogo na predpisanem obrazcu »Vloga za priznanje pravice do plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo«.

V delu izpolnitve podatkov na vlogi pod I in II (predračun), v primeru, da gre za več vrst prilagoditev oziroma pripomočkov, je le-te potrebno opredeliti in za vsako posamezno iz predračunov vpisati cene običajnega pripomočka – vrednost obstoječe naprave, da se lahko primerja s ceno prilagojenega pripomočka, razlika med obema pa je cena prilagoditve, ki jo plača sklad. Za ceno »običajnega pripomočka« je potrebno poslati dokazilo o vrednosti (na primer: cena običajne tipkovnice, ki jo uporablja delodajalec v primerjavi s ceno prilagojene tipkovnice za slabovidne, razlika med njima pa je cena dejanske prilagoditve).

Vpisati je potrebno ceno pripomočka, ki ga delodajalec sicer ima oziroma bi ga imel, v primeru zaposlitve delavca na istem delovnem mestu (ne invalida – torej delavec, za katerega ni potrebna prilagoditev delovnega mesta in sredstva za delo). Vrednost obstoječega pripomočka je potrebno vpisati, da se lahko primerja s ceno prilagojenega pripomočka, razlika med obema (torej med B in A) pa je cena dejanske prilagoditve, ki jo plača sklad. Za ceno »običajnega pripomočka« je potrebno poslati dokazila o vrednosti.

Primer: cena običajne tipkovnice, ki jo uporablja delodajalec v primerjavi s ceno prilagojene tipkovnice za slabovidne, razlika med njima, torej med A) in B) pa je cena dejanske prilagoditve, ki jo plača sklad.

VPRAŠANJE: Za osebo s posebnimi potrebami urejamo delovno mesto, za povračilo stroškov moramo kot delodajalec priložiti 2 predračuna za vsako posamezno prilagoditev. Ker oseba potrebuje posebno specialno programsko računalniško opremo, ki pa jo za slovenski trg dobavlja samo 1 dobavitelj, me zanima ali bo dovolj samo 1 predračun?

ODGOVOR: V postopku uveljavljanja plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta se odloča na podlagi obveznih elementov, ki so priloga k Vlogi za povračilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in so predpisani  v 72. členu ZZRZI.

Obvezni dokumenti v postopku uveljavljanja plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta so:

• obrazec Vloga za priznanje pravice do prilagoditve delovnega mesta,
• pravnomočno odločbo o invalidnosti,
• pravnomočna odločba o zaposljivosti v podporni zaposlitvi (če gre za invalida, zaposljivega v podporni zaposlitvi), oziroma izjavo invalida, da odločba ni bila izdana,
• pogodba o zaposlitvi sklenjeno med vlagateljem in invalidom,
• individualni načrt prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, ki ga je izdelal izvajalec zaposlitvene rehabilitacije,
• 2 predračuna za izvedbo vsake posamezne prilagoditve delovnega mesta dveh različnih dobaviteljev ali izvajalcev prilagoditve,
• pisna izjava, da ni drugega zavezanca za plačilo prilagoditve.

Iz izdelanega individualnega načrta prilagoditve izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, naj bo jasno razvidno in utemeljeno, kaj konkretni invalid potrebuje za delo, in da je programska oprema, kot navajate v vašem vprašanju, res edina možnost in izbira za invalida. Stroka mora torej jasno in definirano opredeliti, da konkretni invalid na konkretnem delovnem mestu potrebuje točno določeno opremo ter, da brez te, kot prilagoditve delovnega mesta, ne bi mogel opravljati dela.

V kolikor programsko računalniško opremo, za slovenski trg dobavlja samo 1 dobavitelj, predlagamo, da v tem primeru pridobite še kakšen predračun iz tujine.

Ne. V četrtem odstavku 72. člen ZZRZI je določeno, da lahko vlogo vloži delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi z brezposelnim invalidom za najmanj 12 mesecev, ali za že zaposlenega invalida, če ni drugega zavezanca za plačilo stroškov prilagoditve. V tem primeru mora predložiti podpisano izjavo o tem.

Individualni načrt prilagoditve delovnega mesta za invalida, iz katerega mora biti razvidno, da se invalid lahko zaposli le na zanj prilagojenem delovnem mestu ali da za opravljanje delovnih nalog potrebuje prilagojena sredstva za delo, pripravi izvajalec storitev zaposlitvene rehabilitacije, kot to izhaja iz 15. člena ZZRZI.

Seznam izvajalcev storitev zaposlitvene rehabilitacije je dostopen na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ne. Invalid mora biti zaposlen za minimalno 20 ur tedensko.

Sklad bo o vlogi vlagatelja odločil z odločbo po izvedeni obravnavi s predstavnikom inštituta (URI Soča) in MDDSZ, pristojnega za invalidsko varstvo, skladno s šestim odstavkom 72. člena ZZRZI. Na podlagi izdane odločbe nato vlagatelj zahteva povrnitev plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, z zahtevkom za plačilo stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo. Nato bo sklad znesek za povrnitev stroškov (po odločbi) nakazal na račun vlagatelja v 30-ih dneh od prejema zahtevka vlagatelja, s priloženim računom dobavitelja in potrdilom vlagatelja o plačilu.

Sredstva oziroma pripomočke lahko vlagatelj kupi neodvisno od zgoraj navedenega, torej lahko vlagatelj kupi tudi dražji pripomoček, kot pa bo sklad zneskovno priznal z odločbo.

VPRAŠANJE: Invalida bomo zaposlili pri običajnem delodajalcu. Ali moramo vlogi za priznanje pravice do plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo priložiti tudi dokazila, da gre za invalida, ki je opredeljen kot zavarovanec s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, kot to določajo predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in rehabilitacijski načrt (peti odstavek 72. člena ZZRZI)?

ODGOVOR: Ne. Dokazila, ki ste ju omenili sta obvezna v primeru, da je vlagatelj izvajalec zaposlitvene rehabilitacije.

Peti odstavek 72. člena ZZRZI določa, da izjemoma lahko izvajalci zaposlitvene rehabilitacije za invalide, ki so opredeljeni kot zavarovanci s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, kakor to določajo predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zaprosijo za plačilo stroškov prilagoditve že v času trajanja zaposlitvene rehabilitacije, če bi bilo njeno izvajanje brez ustreznih prilagoditev nemogoče, kar mora biti razvidno iz rehabilitacijskega načrta.

Sklad lahko financira stroške prilagoditve v višini do 100 % upravičenih stroškov, skladno z določilom osmega odstavka 72. člena ZZRZI. Glede na navedeno mora vlagatelj, ki ima status invalidskega podjetja ali zaposlitvenega centra, sklad obvestiti o višini in deležu sredstev iz naslova oprostitve plačila prispevkov po prvem odstavku 74. člena ZZRZI, ki jih je za prilagoditve delovnih mest že namenil v zadnjih treh (3) proračunskih letih in glede katerih veljajo omejitvena določila Uredbe 651/2014/EU z dne 17. 6. 2017, in sicer na letni ravni za vsako posamezno leto ter podatka, koliko teh sredstev je še morebiti ostalo neporabljenih.