Mednarodna konferenca 2020 - Stari, ASI v ravnovesju?

Najti ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ni lahko, a je še kako potrebno

Kako vzpostaviti novo ravnovesje med delovnim vsakdanom in prostim časom v trenutnih razmerah, ko smo prisiljeni k omejitvi medosebnih stikov, obiskovati dogodke na daljavo, delati od doma?   Dr. Miha Mazzini, dr. Željko Ćurić, Carl Honore, Nigel Marsh, Maja Golob, dr. Damjana Pondelek so nam pokazali različne vidike, kako razumeti stres in ga upravljati, kako prevzeti nadzor in odgovornost za svoje življenje, kako »upočasniti«, da bomo bolj učinkoviti, zakaj prihaja do izgorelosti in zgaranost ter kako ju prepoznati in preprečiti ter konkretne praktične nasvete za uspešnejše usklajevanje med delom in zasebnim življenjem.

Z letošnjo konferenco smo želeli opozoriti na potrebo po vpeljavi zdravega življenjskega sloga na vseh področjih v naš vsakdan, saj je kumulativni učinek le tega najbolj razviden v kasnejših letih in se odraža v našem fizičnem počutju, zadovoljstvu in nenazadnje tudi pripravljenosti delati dlje. Delodajalci lahko prispevajo izjemen delež k zadovoljstvu zaposlenih in posledično njegovi učinkovitosti in sicer s prilagoditvijo delovnih mest, fleksibilnostjo urnika, možnostjo dela na daljavo, spodbujanjem in omogočanjem zdravega načina življenja kakovostnega preživljanjem prostega časa ter kakovostne izrabe dopusta, brez »delovnih« motenj, aktivnega vključevanja posameznika v delovni proces, osmišljanja njihovega dela, pravočasnim informiranjem, aktivnim medsebojnim komuniciranjem, pravočasnim prepoznavanjem stresa pri posamezniku ter odpravo določenih stresorjev in nenazadnje upoštevanjem starostne raznolikosti.

Skrb za psihično in fizično zdravje se vedno prične pri vsakem posamezniku, da aktivno preživlja prosti čas, da si najde čas za sprostitev, da upošteva nasvetov zdravnikov in nenazadnje tudi, da izbere poklic, ki ga veseli in z veseljem opravlja.

Prvi dan mednarodne konference 

Konferenco je z video nagovorom otvoril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, ki je izpostavil, da je ena ključnih prioritet ministrstva prav krepitev vloge in sodelovanje starejših v družbi, še posebej na trgu dela. »Starejši zaposleni so vir bogatega znanja in izkušenj, ki lahko podjetjem večajo konkurenčno prednost«, je prepričan minister, zato je po njegovem mnenju potrebno prepoznati njihov potencial in jim ponuditi takšno delovno okolje, ki jih bo spodbujalo k nadaljnjemu razvijanju njihovih kompetenc. Minister je posebej izpostavil skrb za duševno zdravje zaposlenih ter izrazil upanje, da kljub negotovosti ter različnim čustvom, ki jih zaposleni doživljajo v teh časih, še vedno ostajajo zadovoljni in motivirani. »Trenutne razmere nas kličejo k vpeljavi sprememb za bolj uravnoteženo in izpolnjujoče tako poklicno kot zasebno življenje«, je povedal in poudaril, da bo ministrstvo za delo tudi v prihodnjih letih aktivno podpiralo projekte kot je ASI.

Irena Kuntarič Hribar, direktorica sklada, je v svojem nagovoru udeležencem izpostavila dosedanje dosežke projekta ASI v sklopu katerega je že 600 slovenskih podjetij dobilo finančne spodbude za krepitev kompetenc 10.000 starejših zaposlenih. V luči globalne okoljske krize, aktualne epidemije, prihajajoče gospodarske in socialne krize ter staranja prebivalstva, je udeležencem konference, kadrovnikom, voditeljem in direktorjem predstavila pomemben pogled vztrajnosti, celostnega reševanje izzivov, iskanja ravnotežja in pri tem posebej izpostavila 93 let starega okoljevarstvenika Davida Attenborougha, ki tudi pri tej starosti z zavzetostjo opozarja na okoljske spremembe in izginjanje biodiverzitete v svetu. »Razmišljajmo tudi o tem, kaj bomo pustili našim otrokom in našim vnukom. Sožitje in ravnovesje vsega je stvar našega preživetja«, je povedala ga. Hribar in pozvala vse udeležence k ukrepanju ter odgovornosti.

Irena Kuntarič Hribar

Janez Cigler Kralj

Spletno konferenco je povezovala dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za krepitev odnosov strateška svetovalka vodstvom podjetij, ki je v uvodnem predavanju tudi sama spregovorila o okrepiti zaupanja in sodelovanja v kolektivih v času negotovost, kako doseči dobro vodenje, komunikacijo in spoštovanje, zaupanje ter varnost, saj je po njenem mnenju to tisto, kar trenutno potrebujejo podjetja, organizacije, kolektivi ter vsakdo med nami.

Predavanje dr. Damjane Pondelek



dr. Damjana Pondelek

Priznani predavatelj in trener na področju poslovne in športne psihologije ter psihoterapije dr. Žejko Ćurić je spregovoril o stresu, ki je po njegovih besedah sestavni del našega življenja, tako poslovnega kot zasebnega. »Stres je naš fiziološki, psihološki in vedenjski odgovor na notranje in zunanje dražljaje«, je povedal Ćurič in pri tem dodal, da pomeni razumeti stres in situacijo, ki ga izzove, imeti tudi možnost vplivanja nanj. Stres je definiral tudi kot čustvo - obliko energije, ki jo lahko z razumom spravimo v svoje obnašanje in jo v stresni situaciji prilagodimo drugi osebi. »Vsaka stresna situacija ima dve komponenti – čustvo in dejanje, ki pa nista vnaprej povezani«. To dejstvo je ponazoril še z Aristotlovo mislijo, ki je zapisal, da v neprijetni situaciji, kjer čutimo neprijetno čustvo, lahko dejanja izbiramo sami. Po mnenju dr. Ćuriča je za premagovanje stresa pomembno ozaveščanje lastnih vzorcev in razvijanje novih socialnih veščin, ki omogočajo, da lahko razrešimo stresne situacije v korist sebe, družine, tima in podjetja.

dr. Žejko Ćurić

Posnetek predavanja dr. Ćurića

Med posameznimi predavanji sta bili na konferenci predstavljeni tudi dve dobri praksi slovenskih podjetij na področju upravljanja starejših zaposlenih. Prvi dan konference se je predstavilo podjetje Fluidmaster d.o.o. Andreja Ržek Murovec, vodja kadrovske službe v podjetju, ki je svojo pisarno preselila v srž proizvodnje - med ljudi, je na konferenci povedala, da s pomočjo sredstev, ki so jih pridobili na razpisu ASI, izobražujejo vse nivoje v podjetju, tako vodilne kadre kot kadre v proizvodnji. Po besedah ge. Murovec v podjetju trenutno na področju komunikacije, poslovnega coachinga, vitke proizvodnje in vodenja izobražujejo več kot polovico zaposlenih. Poudarek dajejo tudi zdravju na delovnem mestu, imajo zdrav kotiček, izvajajo merjenje holesterola in krvnega tlaka, organizirano imajo masažo za zaposlene. Na ta način skrbijo za svoje zaposlene, da ostajajo motivirani.


Andreja Ržek Murovec

Primer dobre prakse - podjetje Fluidmaster d.o.o.

V nadaljevanju konference nam je dr. Miha Mazzini, pronicljiv komentator in avtor 26 knjig, orisal štirih glavne dejavnike - družba, posameznik, zahodna civilizacija in delo in predstavil, kako le ti vplivajo na nas in naša mišljanja. Predstavil je ideologijo družbe, ki jo že od osemdestih let dalje po njegovem mnenju vodi egoizem. »Sistem kot tak je postal verski sistem in na nas preložil odgovornost, da zmoremo vse« je izpostavil dr. Mazzini in pri tem dodal, da posameznik na vsako novost vedno odregaira isto – ali s strahom ali z radovednostjo, kar spoži stres. Naši možgani na eni strani potrebujejo raziskovanje, nove probleme, ker se drugače skrčijo, po drugi strani pa ne marajo poplave novosti, ker to vodi v uničujoč stres, pravi Mazzini. Zato je po njegovih besedah potreben ravno pravi dotok novega v naše življenje, kar nam daje občutek, da pri svojem delu napredujemo, drugače možgani propadajo. Mazzini meni, da večina zaposlenih ne trpi za izgorelostjo, ampak zaradi ugaslosti, ki je posledica nesmiselnosti dela, ki ga opravljajo. »Če je okolje zastrupljeno bodisi v službi ali doma, moramo to spremeniti«, je udeležencem na srce položil dr. Mazzini.

 

dr. Miha Mazzini


Drugi dan mednarodne konference 

Maja Golob,  ki že 28 let pomaga graditi podjetjem dolgoročne odnose s strankami je s predstavitvijo svoje osebne izkušnje meje med delom in zasebnim življenjem, začela uvod v drugi dan letošnje mednarodne konference. Udeležence je spodbudila k samorefleksiji in jim podala praktične napotke za uspešnejše usklajevanje med delom in zasebnim življenjem. Pri tem je vse navzoče prosila, da si zastavijo vprašanje: »Če bi lahko v svojem življenju spremenili eno stvar, kaj bi to bilo?«. Potem pa morajo po njenih besedah prevzeti odgovornost, si zastaviti jasne cilje, opustiti slabe navade, vzpostaviti nove rutine in postaviti svoja pravila. Udeležencem je svetovala, da si zapišejo v sms sporočilo, majhno spremembo, ki jo bodo takoj vpeljali v svoje življenje in si to sporočilo pošljejo – sami sebi, da jih vsakodnevno opomni na njihovo odločitev. Nato jim je svetovala, da to sms sporočilo pogledajo čez teden, mesec in eno leto, da vidijo, kaj jim je ta sprememba prinesla oz. spremenila.

Maja Golob


Posnetek predavanja Maje Golob

Konferenco smo nadaljevali z Nigel Marshem, ki ima 30 letne izkušnje v komercialnemu sektorju in je svetoval številnim svetovno priznanim podjetjem ter nacionalnim vladam. G. Marsh meni, da je ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem preveč pomembno, da bi odgovornost zanj lahko prepustili le svojemu delodajalcu. Z iskrenostjo in humorjem je iz svojih osebnih izkušenj razbil mite o ravnovesju med delom in zasebnim življenjem ter spodbudil udeležence konference, da prevzamejo nadzor in odgovornost za svoje življenje, kajti kot pravi: »Če ga ne boste vi, ga bo nekdo drug. Vsak dan je nov začetek in moramo biti iskreni do sebe in svojih pričakovanj v življenju, da bomo potem lahko živeli življenje«, je svetoval navzočim. Pri podjetjih je izpostavil pomen zgleda vodje pri vzpostavljanju organizacijske kulture in nepisanih pravil ter pričakovanj pri obnašanju in delu ostalih. Poudaril je, da je dgovornost do sebe pomembnejša od mnenja drugih, če želimo živeti življenje brez obžalovanj. »Ni pa enega modela za vse, vsak je drugačen, ima drugačne potrebe, drugačne želje in življenjske cilje, zato je tudi ravnovesje med delom in službo za vsakega drugačno. Vsak pa mora ugotoviti, kaj je to zanj, čeprav morda to ni enostavno in brez napak,« je izpostavil g. Marsh. Vsem udeležencem je svetoval, da naj jih bolezen, smrt ali izguba službe ne prehiti, preden bodo začeli razmišljati ravnovesju med zasebnim in zaposlitvijo. 


Carl Honoré je v svojem predavanju predstavil alternativo zasvojenosti s hitrostjo, za katero pravi, da povzroča škodo našemu počutju, odnosom in delu. Na podlagi znanstvenih dokazov in osebnih izkušenj je predstavil koristi »upočasnitve« na različnih področjih kot so: zdravje, spolnost, skrb za otroke in nenazadnje delo. Pri slednjem je posebej izpostavil dejstvo, da iz zaposlenega lahko iztisnemo le toliko, kolikor je zmožen narediti, če gre preko tega, začne delati napake in postane površen. Po njegovem mnenju je zato ključno, da znamo presoditi, kdaj moramo biti hitri in kdaj počasni. To lahko v naše življenje vnese več globine, užitka in smisla, poveča naše zadovoljstvo ter nas naredi bolj učinkovite, produktivne in ustvarjalne. Vprašanje - kdaj v svojem vsakdanu dobite največ idej, ki ga je zastavil udeležencem konference, je praktičen prikaz »moči« upočasnitve, saj so se odgovori nanašali predvsem na čas, ko smo umirjeni, med sprehodi, tuširanjem in počitkom. Biti počasen po njegovih besedah pomeni, da vse počneš s "pravo" hitrostjo. 

Carl Honoré

Na drugem dnevu mednarodne konference se je kot primer dobre prakse predstavilo podjetje radio Ognjišče. Kako skrbijo za svoje sodelavce in ali radijsko delo omogoča ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, je udeležencem konference »Stari. ASI v ravnovesju?« povedal glavni urednik in direktor Franci Trstenjak, ki meni, da je lahko le zaposleni, ki ima ravnotežje v življenju tudi dober »radijec«. V podjetju še posebej skrbijo za družinsko življenje svojih zaposlenih. Ker je kar nekaj zaposlenih, ki delajo na radiu že od njegovega začetka, svojo skrb namenjajo tudi dodatnemu izobraževanju svojih starejših zaposlenih in krepitvi njihovih kompetenc s sredstvi, ki so jih pridobili na razpisu ASI.

Franci Trstenjak

Primer dobre prakse - radio Ognjišče 

Prosojnice


Zgornje prosojnice in predavanja objavljamo s strinjanjem predavateljev. 


 Program sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana gp@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani