Kompetenčni centri za razvoj kadrov (KOC)

Kompetenčni centri za razvoj kadrov so projekti, ki revitalizirajo slovenske panoge, podjetja in posameznike.

V petih letih izvajanja (2011-2015) so bili doseženi pomembni rezultati  na ravni panog (papirništvo, steklarstvo, lesarstvo, ...) in posameznih podjetij. 

Kompetenčni centri za razvoj kadrov so razvili 19 panožnih modelov kompetenc, ki so dragoceni pripomočki Centru RS za poklicno izobraževanju pri določanju potreb in usmeritev razvoja sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Več kot 300 podjetij  je usposabljalo  14.500 zaposlenih, ki so se 50.000  krat vključili v usposabljanja. Za primerjavo: to pomeni, da je bil vsak koledarski dan od leta 2011 en poln razred 29. zaposlenih na usposabljanju.

Bolj kot koliko je pomembno kaj so se podjetja in zaposleni učili: 50% je bilo vključitev v panožna strokovna usposabljanja, 15 % pa v druga strokovna znanja ter 15 % v razvoj mehkih veščin. 

Prečne teme, ki se vedno znova pojavljajo pa so bile: optimalna organizacija (različne metode), izboljšanje prodaje in trženja, znanja iz procesov logistike oz. poznavanja trgov, komunikacija (pogajanja, delo s strankami), design management, motivacija in zmagovalna miselnost zaposlenih.

Učili in računali smo povrnitev investicije v kadre  in v nekaterih primerih odkrili odlična razmerja (Steklarna Hrastnik je vsak evro podeseterila). Veliko podjetij z obsegom investicij nadaljuje. 

Sprožili in podprli smo nove razvojne procese  pri podjetjih v smeri razvoja kompetence design management, vodenja lastne blagovne znamke, novih organizacijskih ciljev in pristopov (

Pomagali smo pri prilagajanju na spremembe, ki so vedno večje in hitrejše (globalna konkurenca, zahtevnejši trgi, regulativa, spremenjeni trgovinski in logistični tokovi, širjenje evropske unije in njene valute) ...

Prispevali smo k sodelovanju med podjetji   in krepitvi zavedanja o prednostih sodelovanja (nekateri primeri so že omogočili sodelovanje podjetij pri razvoju produktov ali skupnega nastopa na tujem trgu).

Zaposleni in vodstvo so se z vključevanjem zaposlenih  bolje povezala (povečana motivacija in zavzetost, sodelovanje pri postavljanju strategije in ciljev, kar se pri realizaciji obrestuje).

Odgovarjali smo na potrebe panoge pri pridobivanju izobražene in usposobljene nove delovne sile. Papirničarji s partnerskimi podjetji ustanavljajo medpodjetniški izobraževalni center z usposobljenimi mentorji, steklarji so razvili programe, ki posodabljajo ta zelo tradicionalen poklic, Kemijska industrija povezuje študente iz tujine s slovenskimi podjetji ter organizira zaposlitvene izobraževalne programe za brezposelne in srečanja z delodajalci, ki iščejo kader.

Delovali so vključevalno do vseh, saj so bili na usposabljanjih in v projektih v aktivnosti vključene tudi ranljive skupine (invalidi, manj izobraženi, starejši).

 

Kako je potekalo?

S pomočjo evropskih sredstev so se podjetja, ki delujejo v posamezni gospodarski panogi povezala in pridobila možnost, da usposabljajo glede na potrebe, ki jih prikaže pregled usposobljenosti med zaposlenimi in priprava modela kompetenc s pomočjo zunanjega strokovnjaka. V okviru projekta so izmerili ali z razgovori ugotovili, kje so največji primanjkljaji. Z usposabljanji se te primanjkljaje odpravljali in ob koncu projekta preverili napredek. Naredili so načrt okvirnih usposabljanj in po potrditvi modela kompetenc so pričeli z izvajanjem le-teh. 

Projektna pisarna   je skrbela za to, da so izbrana usposabljanja primerna, so povezala in spodbujala delodajalce, da so koristili usposabljanja. Pri izvajanju drugega razpisa je sklad okrepil podporo in organiziral četrtletna srečanja, ki so naslavljala tako administrativno-finančna vprašanja kot vsebinska (npr. merjenje učinkov usposabljanj, revitalizacija podjetij in vloga vodstva).

Usposabljanja so prepogosto razumljena kot strošek, še posebej v času gospodarske krize in prestrukturiranj. Zato projekti, kot so kompetenčni centri za razvoj kadrov pomenijo pomembno investicijo in spodbudo delodajalcem, da se usposabljanj poslužijo kot strateškega orodja. Kot pozitivne dosežke projektov lahko gotovo štejemo to, da se zaradi vključitve v partnerstvo povezuje panoga v Sloveniji, deli znanje v okviru notranjih usposabljanj, veliko več se investira v zaposlene v nekaterih primerih delodajalci prvič napotijo zaposlene na usposabljanja, ki niso zakonsko predpisana. 

Po začetnem obdobju, kjer je bilo potrebno razviti odnos zaupanja, so se v drugi polovici izvajanja usposabljanj - tako zunanjih in notranjih stopnjeval, proti koncu projekta pa je seveda ostala želja, da obstaja velika pripravljenost nadaljevati sodelovanje. Pri izvajanju se je že izkazalo, da lahko govorimo o nekaterih uspešnih praksah (npr. steklarstvo, kemijska, lesne industrije ter drugih), kjer so sredstva imela velik vpliv v obliki sofinanciranja usposabljanj, kar je lahko precej ceneje kot zgolj subvencija podjetjem.

Cilji razpisa so bili:

• večja konkurenčnost podjetij in panožnih gospodarskih dejavnosti; 
• sodelovanje podjetij na področju razvoja kadrov; 
• definiranje kompetenčnih profilov za izbrane poklice in delovnih mest v panogi oz. razvoj in usklajeno izvajanje panožnega kompetenčnega modela; 
• s ciljno naravnanimi usposabljanji prispevati k zmanjševanju primanjkljajev kompetenc zaposlenih oz. pridobivanju specifičnih znanj, veščin in kompetenc

Prvi razpis (2010-2013) za vzpostavitev in delovanje kompetenčnih centrov za razvoj kadrov je bil objavljen 6. 8. 2010 v vrednosti 2.750.000 EUR. Sklad je prejel 68 prijav, v katerih je bilo vključeno 856 podjetij in 79 drugih partnerjev, predvidenih več kot 53.000 vključitev in zaprošenih 25.681.595 €. 

Izbranih je bilo 7 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov s 100 člani: steklarstvo, računalništvo, telekomunikacije, orodjarstvo, računovodstvo, kemija in robotika.

Drugi razpis (2012-2015) je bil objavljen 27. 7. 2012 v vrednosti 5.000.000 EUR. Rok prijave je bil 28. 9. 2012. Izbranih je bilo 12 kompetenčnih centrov za razvoj kadrov s preko 200 člani: papirništvo, design management, lesarstvo, logistika, trgovina, gradbeništvo, trgovina, upravljanje z odpadki in varnost.

 

Program »Kompetenčni centri za razvoj kadrov« je delno financirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013.

---