Mednarodna konferenca 2017

Izziva starejših zaposlenih se moramo lotiti skupaj

V Laškem se je odvila že 5. konferenca o razvoju kadrov - Skupaj nad izzive jutrišnjega dne, ki je vsaj v dveh pogledih posebna, saj kljub temu, da je konferenca že peta v nizu skladovih konferenc, letos prvič poteka v organizaciji Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS – sklada, ki je nastal v letošnjem letu, z združitvijo dveh skladov. In drugič, ker je glavna tema letošnje konference tema, ki je na trgu dela med najbolj aktualnimi in predstavlja največji izziv – staranje delovne sile, ki je posledica staranja prebivalstva.

Prvi dan konference je uvodoma pozdravila Irena Kuntarič Hribar, ki po pooblastilu Vlade RS vodi Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS. Poudarila je, da moramo vsi aktivno pristopiti k iskanju rešitev in s tem postavila odlično izhodišče za razpravo o izzivih, ki jih pred nas postavljajo demografski trendi. Prav s predstavitvijo slovenskega trga dela in izzivi, ki jim je in bo izpostavljen, je nadaljeval Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Občinstvo je seznanil z zaskrbljujočo statistiko, ki kaže, da imamo v Sloveniji zelo nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših (nad 65 let), tako delodajalci kot zaposleni pa imajo negativen odnos do starejših zaposlenih, kar 70 % Slovencev pa se upokoji takoj ko izpolni minimalne pogoje za upokojitev. Starostna struktura prebivalstva se spreminja, delež starejših hitro narašča in v prihodnjih letih se bo intenziteta teh trendov še okrepila. Demografski trendi nas torej postavljajo pred izziv, ki zahteva prilagoditve na trgu dela, ki bodo zagotovile daljše ostajanje v zaposlitvi in učinkovito izkoriščanje potenciala vseh generacij. Od odločevalcev je nujno potrebna uvedba ukrepov, ki bodo zagotovili višjo stopnjo delovne aktivnosti starejših, omogočili in spodbujali daljše ostajanje v zaposlitvi.

V nadaljevanju konference je Martin Blomsma iz Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer – Eurofound potrdil Pogačarjeve besede in jih podkrepil s podatki iz EU statistike, ki kažejo, da se Slovenija po stopnji delovne aktivnosti tako starejših kot tudi mladih, uvršča v sam rep na seznamu držav EU. Zato bo potrebno uvajanje politik, ki bodo usmerjene v zagotavljanje zadostne ponudbe delovne sile. Podjetja in družba se bodo morale prilagajati in uvajati čim več spodbud za spreminjanje pristopa do staranja delovne sile. Že v 90-ih letih prejšnjega stoletja je EU prepoznala trend staranja delovne sile in njen vpliv na gospodarstvo in v Strategijo Evropa 2020 zapisala smernice o zaposlovanju in trgu dela, ki kot pomembni usmeritvi določa dostop do vseživljenjskega učenja in izvajanje strategij aktivnega staranja v kateri bi ljudje več časa ostali v zaposlitvi.


Tudi dr. Alenka Kajzer z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je udeležencem postregla z zanimivo statistiko in pokazala, da bo zaradi demografskih sprememb do leta 2030 kar 175.000 manj delovne sile stare od 20 do 64 let ter 140.000 več starejših od 65 let. Kot osrednji izziv je izpostavila vprašanje kako Slovence prepričati, da je ob daljšem življenju potrebno tudi dlje časa delati (live longer – work longer). Na UMAR-ju so zato pripravili osnutek strategije dolgožive družbe, ki so jo javnosti predstavili prejšnji teden in je še do konca junija 2017 v javni obravnavi.

V nadaljevanju je dr. Eva Stergar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavila pomembnost promocije zdravja na delovnem mestu in vseživljenjskega izobraževanja, z realnimi podatki ovrgla trditev o slabšem zdravstvenem stanju starejših zaposlenih, ter poudarila, da je potrebna sprememba v miselnosti, da se starejše delavce dojema kot problem.


Na okrogli mizi so znana slovenska podjetja – Kolektor Group, Adria Mobil, Petrol, Lotrič Metrology, Simbioza Genesis in Pomgrad prikazala, da primeri dobrih praks predvsem medgeneracijskega sodelovanja in promocije zdravja na delovnem mestu, v slovenskem prostoru že obstajajo. Poudarek je bil tudi na nujnosti izobraževanja in vlaganja v kadre, ob tem so podjetja predstavila različne načine merjenja svojih ukrepov – praks in ugotovili, da razmišljajo podobno, vendar pa izhajajo iz različnih razumevanj konceptov upravljanja s kadri. Na konferenci so udeleženci prepoznali, da se bomo mogli vsi aktivno soočiti z izzivi, ki se tičejo demografije. Da sta medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje pomembna povezovalna elementa, ki bosta pripomogla pri celovitem reševanju izzivov in da bo potrebna aktivnost na vseh nivojih in področjih družbe.

Drugi dan konference je bil v celoti namenjen petim celodnevnim delavnicam. Vodili so jih priznani strokovnjaki, ki so poskrbeli za praktični vidik aktualnih vsebin, predstavljenih na prvem dnevu konference.    

Konferenca je bila izvedena v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), delavnice pa tudi v okviru projekta Kompetenčni centri za razvoj kadrov (KOC). 

Dogodek sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija  iz Evropskega socialnega sklada.


Prosojnice

Peter Pogačar Značilnosti slovenskega trga dela, demografski trendi in predvidevanja ter izzivi za  družbo, sisteme, gospodarstvo in upravljanje s kadri
Martin Blomsma  Značilnosti evropskega trga dela, pričakovani trendi in izzivi za evropsko družbo in  gospodarstvo ter načrtovane evropske strategije aktivnega staranja (v angleščini)
Alenka Kajzer Aktivno staranje v dolgoživi družbi in upravljanje s kadri
Dr. Eva Stergar, prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, Tanja Urdih Lazar Poti do zdravja in blaginje starajoče se delovne populacije
Irena Kuntarič Hribar  Predstavitev projektov sklada
Nataša Cvetek  Predstavitev projekta ASI


Okrogla miza

Mojca Novak, Anita Lovše, Tina Pižmoht, Mitja Lotrič, Ana Pleško, Iztok Polaničr »Če uspeva nam, bo tudi vam – naj vas prepričajo uspešne prakse«


Prosojnice z delavnic

Ana Pleško Generacije na delu - uspešno vodenje medgeneracijske delovne kulture Povzetek delavnice
Anisa Faganelj, Edita Krajnović, Primož Kočar Novi pristopi za več sodelovanja Povzetek delavnice
Brane Gruban Formula za (ne)uspeh: Sinergija poslovne strategije in org.kulture Povzetek delavnice
Franka Bertoncelj Čustvena inteligentnost na delovnem mestu Povzetek delavnice
Primož Zupan Management idej Povzetek delavnice


Kontakti

Dunajska 20, 1000 Ljubljana gp@sklad-kadri.si

Vsi kontakti
Na vrh strani