Kompetenčni center za design management (KCDM 2.0)

Dizajn ni več primerjalna prednost zgolj vrhunskih podjetij, ampak je pogoj za vstop ali obstanek v posamezni branži. Slovenska podjetja tekmujejo na nasičenih mednarodnih trgih, kjer ne morejo zmagati s ceno ali cenenim produktom. Zahteva se večja diferenciacija izdelkov in storitev ter hkrati večja prepoznavnost podjetij, njihovih blagovnih znamk in produktov. 

Med leti 2008 in 2012 je slovensko gospodarstvo izgubilo več kot 75.000 delovnih mest, od tega samo v predelovalni dejavnosti skoraj 35.000. Za uspešno in rastoče gospodarstvo, ki kreira nova kvalitetna delovna mesta in omogoča dober življenjski standard prebivalstva je nujno: 

• opuščanje mentalitete sledilcev in sprememba vzorcev delovanja, ki ne delujejo; 
• vzpostavljanje prepoznavnih in zaželenih blagovnih znamk;
• integracija novih znanj, metodologij in procesov za učinkovitejše prepoznavanje in prilagajanje sodobnim potrebam uporabnikov in kupcev.

V situaciji, ko morajo podjetja ukrepati, se dizajn management ponuja kot preizkušeno orodje uspešnih. Dizajn ni omejen na področje oblikovanja oziroma videza izdelka. Področja dizajna so širša: 

• upravljanje z dizajnom, znamčenje;
• metode za povečanje kreativnosti – 'design thinking' in 'design research' in druge netehnološke inovacije; 
• produktni, storitveni dizajn in dizajn vizualnih komunikacij ter interakcij …

V sklopu javnega razpisa za sofinanciranje delovanja kompetenčnih centrov za razvoj kadrov in vpeljavo novih poslovnih procesov s področja dizajn managementa – KCDM 2.0 za obdobje 2017–2019, sta bila izbrana dva kompetenčna centra, Osnovni KCDM 2.0 in Napredni KCDM 2.0. Slednja nadaljujeta in nadgrajujeta znanje s področja dizajn managementa prejšnjega pilotnega projekta med leti 2013 in 2015 (Kompetenčni center za design management - KCDM), ki je vključil 19 podjetij in zabeležil 4.149 vključitev v usposabljanja, 745 oseb oziroma 44 odstotkov vseh zaposlenih, z namenom razvoja kompetenc s področja dizajna.

Namen konzorcija Osnovni KCDM 2.0 je z znanji in kompetencami za učinkovito upravljanje z oblikovanjem opremiti novo generacijo slovenskih podjetij. Cilji projekta so, da podjetja s specifičnimi izboljšavami dvigujejo stopnjo dodane vrednosti, odpirajo možnosti za kreiranje tržnih niš, vstopajo na nove trge in povečajo vsebinsko vrednost svojih blagovnih znamk. Upravljanje z dizajnom izboljšuje inovacijsko sposobnost podjetja, ima vpliv na tržno uspešnost in zaposlitve (visoko kvalificiranih) strokovnih profilov različnih znanj, z izboljšanjem izdelkov ohranja obstoječa delovna mesta in povečuje dodano vrednost na zaposlenega in splošno prispeva k manjši občutljivosti podjetja v premagovanju nihanj trga. 

Osnovni KCDM sestavlja 20 partnerjev, Gigodesign d.o.o. (nosilni partner), Area Gea zavod, Tadeja Trojar Jan s.p., Elan d.o.o., Alpina d.o.o., Jub d.o.o., Steklarna Hrastnik d.o.o., Gorenje d.d., Kronoterm d.o.o., Gostol TST d.d., Pišek - Vitli Krpan d.o.o., Plastika Skaza d.o.o., Metrel d.d., IOLAR d.o.o., Združenje SZKO, Evropski razvojni inštitut ELI-SEE, Razvojni center Srca Slovenije d.o.o., Doorson d.o.o., MAO in CEED.

Namen konzorcija Napredni KCDM 2.0 je sistematična uvedba procesov in metod, ki povečujejo inovacijsko sposobnost na podlagi sistematičnega prepoznavanja novih uporabniških potreb in izboljšav stičnih točk s kupci (brand touchpints), kar bo pri partnerjih spodbudilo sodelovanju različnih visokokvalificiranih multidisciplinarnih profilov na projektih podjetij, razširilo znanja s področja izgradnje in upravljanja z blagovnimi znamkami in design inovacijami.

Napredni KCDM sestavlja 17 partnerjev: NEC Cerknica (nosilni partner), Heba d.o.o., Mojca Mihailovič-Škrinjar s.p., Adria dom d.o.o., Adria mobil d.o.o., Studio Moderna d.o.o., SIP d.d., Intra Lighting d.o.o., Tehnološki park Ljubljana d.o.o., Seascape d.o.o., Konstrukcije Schwarzmann d.o.o., M - Schwarzmann d.o.o., Vanema d.o.o., Miran Ogrin s.p., Primož Mahne s.p., Rdeči oblak d.o.o. in ABC Accelerator, d.o.o. 

Več informacij o izvedenem projektu najdete tukaj. 

 

Projekt financira Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije.