Mednarodna konferenca 2017

Izziva starejših zaposlenih se moramo lotiti skupaj

V Laškem se je odvila že 5. konferenca o razvoju kadrov - Skupaj nad izzive jutrišnjega dne, ki je vsaj v dveh pogledih posebna, saj kljub temu, da je konferenca že peta v nizu skladovih konferenc, letos prvič poteka v organizaciji Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS – sklada, ki je nastal v letošnjem letu, z združitvijo dveh skladov. In drugič, ker je glavna tema letošnje konference tema, ki je na trgu dela med najbolj aktualnimi in predstavlja največji izziv – staranje delovne sile, ki je posledica staranja prebivalstva.

V nadaljevanju konference je Martin Blomsma iz Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer – Eurofound potrdil Pogačarjeve besede in jih podkrepil s podatki iz EU statistike, ki kažejo, da se Slovenija po stopnji delovne aktivnosti tako starejših kot tudi mladih, uvršča v sam rep na seznamu držav EU. Zato bo potrebno uvajanje politik, ki bodo usmerjene v zagotavljanje zadostne ponudbe delovne sile. Podjetja in družba se bodo morale prilagajati in uvajati čim več spodbud za spreminjanje pristopa do staranja delovne sile. Že v 90-ih letih prejšnjega stoletja je EU prepoznala trend staranja delovne sile in njen vpliv na gospodarstvo in v Strategijo Evropa 2020 zapisala smernice o zaposlovanju in trgu dela, ki kot pomembni usmeritvi določa dostop do vseživljenjskega učenja in izvajanje strategij aktivnega staranja v kateri bi ljudje več časa ostali v zaposlitvi.

Tudi dr. Alenka Kajzer z Urada RS za makroekonomske analize in razvoj je udeležencem postregla z zanimivo statistiko in pokazala, da bo zaradi demografskih sprememb do leta 2030 kar 175.000 manj delovne sile stare od 20 do 64 let ter 140.000 več starejših od 65 let. Kot osrednji izziv je izpostavila vprašanje kako Slovence prepričati, da je ob daljšem življenju potrebno tudi dlje časa delati (live longer – work longer). Na UMAR-ju so zato pripravili osnutek strategije dolgožive družbe, ki so jo javnosti predstavili prejšnji teden in je še do konca junija 2017 v javni obravnavi.

V nadaljevanju je dr. Eva Stergar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa izpostavila pomembnost promocije zdravja na delovnem mestu in vseživljenjskega izobraževanja, z realnimi podatki ovrgla trditev o slabšem zdravstvenem stanju starejših zaposlenih, ter poudarila, da je potrebna sprememba v miselnosti, da se starejše delavce dojema kot problem.

Na okrogli mizi so znana slovenska podjetja – Kolektor Group, Adria Mobil, Petrol, Lotrič Metrology, Simbioza Genesis in Pomgrad prikazala, da primeri dobrih praks predvsem medgeneracijskega sodelovanja in promocije zdravja na delovnem mestu, v slovenskem prostoru že obstajajo. Poudarek je bil tudi na nujnosti izobraževanja in vlaganja v kadre, ob tem so podjetja predstavila različne načine merjenja svojih ukrepov – praks in ugotovili, da razmišljajo podobno, vendar pa izhajajo iz različnih razumevanj konceptov upravljanja s kadri. Na konferenci so udeleženci prepoznali, da se bomo mogli vsi aktivno soočiti z izzivi, ki se tičejo demografije. Da sta medgeneracijsko sodelovanje in vseživljenjsko učenje pomembna povezovalna elementa, ki bosta pripomogla pri celovitem reševanju izzivov in da bo potrebna aktivnost na vseh nivojih in področjih družbe.

Drugi dan konference je bil v celoti namenjen petim celodnevnim delavnicam. Vodili so jih priznani strokovnjaki, ki so poskrbeli za praktični vidik aktualnih vsebin, predstavljenih na prvem dnevu konference.    

Konferenca je bila izvedena v okviru projekta Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI), delavnice pa tudi v okviru projekta Kompetenčni centri za razvoj kadrov (KOC). 

Dogodek sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija  iz Evropskega socialnega sklada.

Prosojnice

Okrogla miza

Prosojnice z delavnic